Pogumne in vztrajne ženske ni mogoče kar tako zatreti ... še posebej ne v zgodbah kanadske pisateljice K. A. Tucker. Avtorica knjig Deset kratkih vdihov, Ena majhna laž, Ujet ob njej ter Izgubiti v štirih sekundah je prava strokovnjakinja v ustvarjanju sodobnih romanc, v katerih nastopajo pogumne, močne ženske, ki morajo same biti svoje bitke, da bi našle pot do resnične sreče.
Pisateljica se je rodila v malem mestu, z imenom Ontario. Odkar pomni je bila strastna ljubiteljica knjig in verjeli ali ne, svojo prvo knjigo je napisala, ko je imela komajda šest let. Kljub temu takrat še ni razmišljala o pisateljevanju, saj je bolj stremela k temu, da bi postala princesa. Tokom odraščanja je imela več različnih želja, med drugim si je želela postati učiteljica, zdravnica ter patologinja, končala pa je v vlogi podjetnice, kjer je dolgo časa delala v prodaji in marketingu.
Danes K. A. Tucker skupaj z možem in dvema čudovitima deklicama živi na obrobju mesta Toronto. Skoraj vedno se pisanju posveča v večernih urah, ko njeni deklici odideta v posteljo. Pred časom je izgubila svojega psa, ki je bil njen zvest spremljevalec med pisanjem, zato se že nekaj časa trudi svojega moža prepričati, da bi družino povečali za novega štirinožnega člana, a do sedaj pri tem še ni bila uspešna.
Mi smo s pisateljico opravili kratek intervju, saj pisateljica zaradi obilice dela in drugih obveznosti nima veliko časa za veliko količino vprašanj, ki bi ji jih želeli zastaviti. Prepričani pa smo, da smo iz velikega kupa izluščili tista najboljša, kaj nam je pisateljica povedala pa si lahko preberete v nadaljevanju.
V Sloveniji imamo trenutno prevedeni samo dve vaši knjigi (ko so bila pisateljici poslana vprašanja, smo imeli samo dve prevedeni knjigi): Deset kratkih vdihov in Ena majhna laž. Kje ste dobili ideji za ti dve zgodbi? Sta bili zgodbi osnovani na kakšni izmed vaših osebnih izkušenj?
Pisanju o izkušnjah iz mojega zasebnega življenja se trudim v velikem loku izogibati, se pa velikokrat opiram na svoje strahove in vožnja ljudi pod vplivom alkohola mi naganja strah v kosti. Nesreče, ki nastanejo zaradi takšnih voznikov so zadeve, katerim bi se lahko brez težav izognili, če bi uporabili kanček pameti, a smo jim kljub temu priča vsak dan. Nedolžni ljudje zaradi nespametnih odločitev drugih izgubijo življenje. Ljudje, ki te neumne in grozne napake zakrivijo, pa morajo do konca svojih dni živeti s posledicami svojih odločitev in dejanj. Sama sem se odločila poskusiti prikazati zgodbo, ki bo ustrezno ponazorila posledice, ki jih lahko s sabo prinese vožnja pod vplivom alkohola. Deset kratkih vdihov je knjiga, ki je bila sprva načrtovana kot samostojna zgodba, a so bili bralci tisti, ki so me zasuli s pismi in mi dali vedeti, da si želijo zgodb preostalih likov. Tako je nastala knjiga Ena majhna laž ter preostale zgodbe, ki so del te sage.
Vaše knjige v bralcih vzbudijo veliko različnih čustev in občutkov. Kako vam uspe ustvariti like, ki bralce spravljajo v smeh ali v jok?
Povsem odkrito povedano, ne vem. Sama se trudim ustvariti like, ki se zdijo resnični, ki se soočajo z vsakodnevnimi težavami, imajo prave prijatelje, resnične sovražnike in se ukvarjajo z vsakdanjimi življenjskimi težavami.
Kakšna so bila vaša pričakovanja po objavi prve knjige? Ste si kdaj upali predstavljati, da bodo vaše knjige v prihodnosti prevedene v toliko različnih jezikov?
Zame je pisanje vedno pomenilo neke vrste kratkotrajen pobeg iz resničnega življenja. Nikoli, niti v najbolj norih sanjah, nisem pričakovala, da bo moja pisateljska pot tako uspešna. Seveda sem za to zelo hvaležna, srečna ter vesela in upam, da me isti uspeh čaka tudi v prihodnosti.
Vam pri pisanju kakšna stvar predstavlja težave?
Vsak pisatelj ima svoj način pisanja. Meni osebno največjo težavo predstavlja sama zgodba, saj si nikakor ne morem ustvariti, niti zapisati tiste osnovne zgodbe, na katero bi se lahko opirala med pisanjem. Žal v svoji glavi prav tako nikoli ne ustvarim zaključka zgodbe, ki jo v določenem trenutku pišem. Zadevo bi lahko opisala kot streljanje z lokom, pri katerem ne meriš v tarčo. Takšnega načina pisanja ne bi priporočala nikomur, a sama se temu na žalost ne morem izogniti.
Ste se morali kdaj soočiti s pisateljsko blokado? Kako ste jo prebrodili?
S tem se moram soočati veliko bolj pogosto, kot bi si želela. V veliki večini se mi to zgodi ravno zato, ker si ne zapišem osnovne zgodbe, na katero bi se lahko opirala. V tem primeru moram pisanje za nekaj časa postaviti na stranski tir ter izstopiti iz svojega domišljijskega v resnični svet. Takrat si po navadi ogledam kakšno serijo ter se posvetim vsakdanjim opravilom, dokler se moja glava ne napolni z novimi idejami.
Kako so vaše pisateljevanje sprejeli vaša družina in prijatelji?
Imam čudovitega moža in otroke, ki mi nudijo oporo na vsakem koraku. Ustvarili smo celo družinsko šalo. Ko pričnem s pisanjem, moj mož otrokom reče, da se je mama zaprla v svojo 'jamo z netopirji'. Včasih je ta poklic zelo naporen. Da bi izpolnila dogovorjene roke izdaj, večkrat zamudim pomembne družinske trenutke, a se kljub temu trudim uskladiti urnike in najti potrebno ravnovesje med delom in družino.
***
Z veseljem vam sporočamo, da nam je pisateljica poleg intervjuja poslala tudi dve podpisani knjižni kazalki, kateri bomo podelili v kratkem. Sledite nam na naši Facebook strani, Začarani med knjigami, kjer bo potekala nagradna igra obeh kazalk, ki jih prilagamo na spodnjih fotografijah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.